Devetošolci in mednarodno leto jam in krasa

V okviru prvega mednarodnega leta jam in krasa smo se z devetošolci v sredo, 22.9.2021, in v četrtek, 23. 9. 2021, podali na naše bližnje Radensko polje.

Radensko polje, ki se razprostira na dobrih 4 km² površine, velja za najmanjše kraško polje v Sloveniji, devetošolci pa so v okviru naravoslovnega dne ugotavljali, kakšno srečo imamo, da ga imamo skoraj na šolskem pragu ter vrednotili njegov pomen z vidika krajinske in biotske pestrosti. Značilni kraški pojavi se na tem območju kažejo v obliki izrazitih retij/estavel, kraških ponornih jam, suhih kraških jam, izvirov, tipičnega kraškega osamelca, številnih manjših ponorov, vrtač ter ponikev.  

Polje z vseh strani obdajajo strma gozdnata pobočja, le na severozahodnem obrobju je z ravninskim delom odprto na Grosupeljsko polje. Sredi polja se dvigata dva griča: severno grič Boštanj, južno pa osamelec Kopanj, ki je najlepši primer huma dinarskih kraških polj v slovenskem merilu, pomemben pa je tudi s kulturnega vidika, saj je tam pri starem stricu tri leta prebival tudi naš največji pesnik, France Prešeren.

Že med samo vožnjo smo lahko z avtobusa opazovali nekatere značilnosti kraških polj, ki jih na Radenskem polju zagotovo ne manjka, in medtem ko se je nad travniki polja jutranja meglica še zadrževala, nas je tabla ob cesti opozorila, da vstopamo na območje krajinskega parka.

Toplo dobrodošlico so nam izkazali v novo odprti Žabji hiši v Mali Račni, kjer so se učenci devetega razreda seznanili o vseh značilnostih Radenskega polja, njegovih naravnih vrednotah in pomenu varovanja okolja, največ navdušenja pa je požela delavnica o dvoživkah, kjer so učenci izvedeli ključne informacije o varstvu dvoživk in ohranjanju te ogrožene vrste na Radenskem polju, najbolj pogumni pa so v roke vzeli čisto pravo krastačo.

V nadaljevanju dneva nas je pot vodila do razvalin Boštanjskega gradu, kjer nam je lokalna vodnica pojasnila njegovo zgodovino in turistično funkcijo, ki jo ima danes.

Preživeli smo dva krasna dneva v objemu narave in krasa ter ugotovili, kako ponosni smo lahko, da je Slovenija s skoraj polovico kraškega površja znana kot ena najbolj kraških držav, kjer so bili kraški pojavi tudi prvič znanstveno opisani, termin kras pa je, izhajajoč iz ljudskega poimenovanja za kamnito ozemlje, postal mednarodni strokovni izraz.

(Skupno 94 obiskov, današnjih obiskov 1)
 
 
 
 
 
 
 
Dostopnost