RADENSKO POLJE IN OKOLICA KOT KOLESARSKA POT

Radensko polje z okolico je nedvomno eden najlepših krajev v Sloveniji. Tukaj lahko najdemo vse od ribnika, kraških jam, do prekrasnih gozdnih stez, ki vodijo tako rekoč kamor koli si želimo. Najlepše je spomladi, ko vse cveti in to je prekrasna priložnost za fotografe, da zabeležijo lepote narave. Če želimo se lahko s kolesom odpravimo na Radensko polje, kjer si ogledamo sistem Zatočnih jam in 3 potoke: Zelenko, Dobravko in Šico, katera izvira blizu Male Račne. Reke ob močnejšem nalivu rade poplavljajo, zlasti po tem, ko so regulirali potok Grosupeljščico.

Tudi razširjanje Zatočnih jam se ni obrestovalo, saj ni problem v začetni odprtini, temveč v zoženju jame v notranjosti.

Radensko polje pa je dom tudi številnim rastlinam in pticam, kot na primer štorkljam.
Po gozdnih stezah se lahko odpravimo naokrog: na Ilovo goro, Sp. Slivnico, Kopanj, Čušperk, grad Boštanj. Vse poti pa niso primerne za kolesarje brez kondicije, saj številne vodijo čez hribe in doline. Le tisti bolj vztrajni naj se odpravijo do Ilove gore ali pa čez hribe do Rožnika.
Po mojem mnenju je ta košček Slovenije prelep in si zasluži, da si ga ogledamo.

RIBNIK BOŠTANJ

Ribnik Boštanj je nastal na območju nekdanjega glinokopa, na severnem delu Radenskega polja.

Pri domu Grosupeljskih ribičev se nahajata dva ribnika. Prvi je manjši in ga uporabljajo kot gojitveni ribnik. Na njem je dovoljen ribolov, vendar samo na način Ujemi spusti. Drugi večji ribnik ima odlično urejeno okolico s številnimi klopcami. Košate krošnje dreves pa ponujajo odlično senco in še vedno dovolj prostora za metanje najljubše vabe. Na ribniku je majhen otoček, do katerega pridete po mostičku. Na otočku je tudi urejeno mesto za ribolov.

Glede akcije se ne morem pritoževati niti na manjšem, niti na večjem ribniku. Ven se vlečejo zelo lepi krapi, ščuke, linji, amurji, kleni in skozi ves dan si deležen kar dosti pozornosti z ribje strani. Oba ribnika sta na dnu zelo čista, saj se mi še ni zgodilo, da bi se mi zataknil trnek ali zavozlal laks okoli kakšne veje v vodi ali česa podobnega. Paziti pa moraš, da trnka ne zapneš za drevo. Ribnik napaja reka Dobravka.
Ribnik je po mojem mišljenju zgledno urejen in omogoča veliko dobrih prijemov.
Po dobrem ribolovu pa se lahko odpravimo na grad Boštanj, ki leži v bližini ribnika, ali pa si ogledamo zanimiv svet Zatočnih jam, ki so na JV robu Radenskega polja.

OBISK ZATOČNIH JAM

Zatočne jame so sistem ponornih jam, ki ga sestavljajo Zatočni rov, Lazarjeva jama in Viršnica. Tu ponikuje rečica Šica. Ob normalni višini voda Šice ponika v Zatočni rov, ob večjih in dolgotrajnejših nalivih pa še v 200 m oddaljeno Lazarjevo jamo.
Voda odteka skozi jame približno deset kilometrov do izvirov reke Krke. V podzemeljskih vodah Zatočnih jam domuje tudi človeška ribica.
Ker te vode del leta prekrivajo kmetijsko uporabne površine, so bile na oba ponorna vhoda v Zatočno jamo nameščene prepreke, ki naj bi zadrževale vejevje in druge ovire ter s tem omogočale hitrejše ponikanje voda. Ožine v jamskih globinah Zatočnih jam so človeku nedostopne.
Po umetno speljani poti smo se spustili v čudovito vhodno dvorano in naprej po umetnih stopnicah do glavnega rova Viršnice. Kmalu smo bili v rovu in pot nas je peljala do sifonskega jezera, v katerem se je rov končal. Zelo so nam bila zanimiva peščena tla v rovu. Po približno 600 m so se tla jame spremenila. Hodili nismo več po peščenih tleh, marveč smo se po vijugasti poti sprehajali med skalnimi bloki in mimo peščenih nanosov, visokih tudi do 10 m. Na vrhu smo občudovali kapniško okrasje, od ponvic pa do raznobarvnih kapnikov. Na drugi strani smo zagledali Šico. Po nekaj sto metrih smo obstali presenečeni, saj nam je pot skoraj zaprla velikanska sigova kopa, na katero je iz stropa pritekala velika količina vode.

Na vrhu te kope smo opazili prve prebivalce – jamske hrošče.
Potem se je pot pričela strmo dvigovati, tako da smo hodili tik pod stropom; pod seboj smo opazili tok Šice. Pred nami se je odprlo sifonsko jezero široko okoli 20 m.

Od tod naprej se odcepi še en rov, imenovan Blatni rov. Ime se mu res poda, saj je začetni del rova zelo blaten. Iz tega rova ob poplavah priteka voda in se izliva v glavni sifon. Rov je dosti manjši od glavnega, vendar ima več kapnikov. Tudi ta rov se konča s sifonom.

Viršnica je dostopna ob vsakem vremenu, saj ni nevarnosti nenadnih poplav v jami. Za obisk pa je vseeno primernejše sušno obdobje, saj si lahko takrat ogledamo vso jamo.  Ogled jame vam toplo priporočam, vendar nikar ne pozabite s sabo vzeti zelo dobre svetilke.
V bližini Zatočnih jam stoji osamelec Kopanj. Tam je del svojega otroštva preživel naš največji pesnik France Prešeren.

Pri projektu Slovenija – kot jo vidimo otroci so sodelovali učenci OŠ Brinje Grosuplje, Ljubljanska cesta 40a, 1290 Grosuplje
Mentorja: Zlatka Adamič, Dušan Antolič
Razred: 8. in 9. razred
Starost in število otrok: 3 učenci starih 14 in 15 let