KRITERIJI ZA PISNO OCENJEVANJE ZNANJA
0 – 49 = nzd (1)
50 – 63 = zd (2)
64 – 76 = db (3)
77 – 89 = pdb (4)
90 – 100 = odl (5)
KRITERIJI ZA USTNO OCENJEVANJE ZNANJA
0 – 49 = nzd (1)
50 – 63 = zd (2)
64 – 76 = db (3)
77 – 89 = pdb (4)
90 – 100 = odl (5)
OCENA: odlično (5)
Učenec/učenka smiselno razlaga, povezuje in pojasnjuje geografske značilnosti določenega območja. Pri tem ustrezno uporablja geografsko terminologijo, ki jo razume in zna razložiti. Izraža se v celih stavkih, slovnično ustrezno, jasno in razumljivo. Pri delu s karto in/ali drugim gradivom (tabele, tematske karte, slikovno gradivo …) je samostojen/samostojna, iz podatkov zna razbrati bistvene informacije in jih ustrezno pretvoriti v zaključke, ki jih zna utemeljiti, pri tem ne potrebuje nikakršne učiteljeve pomoči. Samostojno razlikuje med vzroki in posledicami posameznih elementov geografskega okolja.
OCENA: prav dobro (4)
Učenec/učenka večinoma smiselno razlaga, povezuje in pojasnjuje geografske značilnosti določenega območja. Pri tem večinoma (90%) ustrezno uporablja geografsko terminologijo, ki jo razume, pri razlagi manjšega dela naleti na težave. Izraža se v celih stavkih, slovnično ustrezno, večinoma jasno in razumljivo. Pri delu s karto in/ali drugim gradivom je samostojen/samostojna, iz podatkov zna razbrati bistvene informacije in jih ustrezno
pretvoriti v zaključke, ki jih zna utemeljiti, pri tem potrebuje učiteljevo pomoč le občasno. Samostojno razlikuje med vzroki in posledicami posameznih elementov geografskega okolja, čeprav pri razlagi le-teh ni vedno nazoren/nazorna in prepričljiv/prepričljiva.
OCENA: dobro (3)
Učenec/učenka razlaga geografske značilnosti določenega območja, pri povezovanju in pojasnjevanju posameznih elementov ni samostojen/samostojna. Pri tem večinoma ustrezno uporablja geografsko terminologijo, ki je ne razume v celoti (do 2/3), pri razlagi ni
suveren/suverena. Izraža se večinoma v celih stavkih, slovnično večinoma ustrezno, občasno nejasno in manj razumljivo. Pri delu s karto in/ali drugim gradivom je samostojen/samostojna, iz podatkov zna razbrati bistvene informacije, pri pretvarjanju v zaključke in utemeljevanju le-teh večkrat potrebuje učiteljevo pomoč. Samostojno zna našteti vzroke geografskih procesov, pri navajanju njihovih posledic za geografsko okolje naleti na težave. Razlaga brez učiteljeve pomoči ni nazorna in prepričljiva.
OCENA: zadostno (2)
Učenec/učenka razloži le najpomembnejše geografske značilnosti določenega območja, pri povezovanju in pojasnjevanju posameznih elementov ni samostojen/samostojna. Uporaba geografske terminologije je večinoma napačna, je večinoma ne razume (le polovico), pri razlagi ni suveren/suverena. Izraža se nepovezano, ne tvori povedi, slovnično manj ustrezno, nejasno in največkrat nerazumljivo. Pri delu s karto in/ali drugim gradivom potrebuje stalno pomoč učitelja. Iz podatkov zna razbrati informacije le ob pomoči učitelja. Vzroke geografskih procesov le prepozna.
NEGATIVNA OCENA:
Če učenec/učenka ne dosega niti zgoraj omenjenih zahtev, je ocenjen/ocenjena z negativno oceno (1).
Kriteriji za ocenjevanje govornega nastopa s ppt predstavitvijo
Kriterij (procenti):
0 – 49 = nzd (1)
50 – 63 = zd (2)
64 – 76 = db (3)
77 – 89= pdb (4)
90 – 100 = odl (5)
Ocenjuje se: 1. Vsebina predstavitve
- Govorni nastop
- Odgovori na vprašanja učencev in učitelja o obravnavani temi (poznavanje področja)
| VSEBINA PREDSTAVITVE | slabo: 0-5 točk | dobro: 6-8 točk | odlično: 9-10 točk |
| Ocenjujem izdelane in predstavljene prosojnice (ppt) ter njihovo vsebino. | Prosojnice so narejene zelo površno in malomarno.Prevladuje preveč/premalo besedila in preveč/premalo slik. Vsebina je le delno primerna. | Prosojnice so narejene konvencionalno: na njih je preveč ali premalo informacij, da bi se dalo razbrati bistvo naloge. Vsebina je primerna, a ji manjka natančnejša razlaga. | Prosojnice so zanimive, izvirne inbarvite: vsebina je premišljeno načrtovana ter vsebuje bistveno in natančno sporočilo o vsebini. |
| GOVORNI NASTOP | slabo: 0-5 točk | dobro: 6-8 točk | odlično: 9-10 točk |
| Ocenjujemo strukturiranost zagovora, porabo razpoložljivega časa, jasnost in jedrnatost informacije. | Čas pri govoru je bil prekoračen in je imel slabo strukturiranost, brez jasnega uvoda in zaključka; očitno je bil slabo pripravljen. | Zagovor se je odvijal v predpisanem času in njegova osnovna struktura je bila razvidna; zagovor je bil nekoliko premalo pripravljen. | Zagovor je bil jedrnat in jasen, v okviru predpisanega časa in je bil dobro pripravljen. |
| POZNAVANJE PODROČJA | slabo: 0-5 točk | dobro: 6-8 točk | odlično: 9-10 točk |
| Ocenjujem znanje, ki ga učenec pokaže na zagovoru (odgovori na vprašanja) | Učenec je pokazal pomanjkljivo poznavanje problematike; dejstva je poznal le površno. | Učenec je predstavljeno problematiko dobro poznal, manj pa je vedel o dejstvih iz širšega konteksta. | Učenec je zelo dobro poznal tudi dejstva iz širšega področja, ki ga je pokrivala predstavitev. |
Skupaj učenec lahko doseže 30 točk.
