Ocenjevanje znanja

Pri ocenjevanju znanja učenci dobijo naloge (vprašanja) različnih težavnosti:

  • ZADOSTNA OCENA: učenec zna vse minimalne standarde znanja.
  • OCENA DOBRO, PRAV DOBRO: učenec reši tudi naloge, ki so srednje zahtevne.
  • OCENA ODLIČNO: učenec reši tudi nekaj zahtevnejših nalog.

Pri TJA se ocenjuje doseganje standardov pri: slušnem razumevanju, govornem sporazumevanju in sporočanju, bralnem razumevanju, pisanju in pisnem sporazumevanju ter sporočanju.

Upošteva se več učenčevih izdelkov v daljšem časovnem obdobju. Preverja, vrednoti in ocenjuje se na podlagi raznovrstnih nalog in tem.

Učenec v vsakem ocenjevalnem obdobju pridobi najmanj 3 pisne ocene. Pisni preizkusi so napovedani in dogovorjeni z učenci.

Najmanj 3 ocene so pridobljene na drugačen način (ustno, projekti, govorni nastopi, Socrative …). Učitelj ima pravico, da druge načine ocenjevanja prilagodi glede na specifike svoje skupine.

Učenec, ki je bil v določenem konferenčnem obdobju pri predmetu ocenjen negativno, lahko oceno popravi po dogovoru z učiteljem in razrednikom. Učenec oceno popravi na način, za katerega se dogovori z učiteljem.

Domača naloga

Domača naloga je sestavni del učenja angleščine in je obvezna za vse učence. Domača naloga je skrbno načrtovana in učencev ne preobremenjuje. V dogovoru z učenci je lahko tudi ocenjena.

Pri končni oceni znanja predmeta se upošteva tudi: redno prinašanje pripomočkov, redno opravljanje domačih nalog, redno obiskovanje dopolnilnega in dodatnega pouka, opravljena bralna značka, obiskovanje interesne dejavnosti v angleščini, udeležba na tekmovanjih iz znanja angleščine, sodelovanje, trud, vestnost in prizadevnost pri kakršnikoli dejavnosti povezani s poukom TJA.

Številčni kriterij ocenjevanja pisnih nalog:

0% – 44,5% = nezadostno

45% – 60,5% = zadostno

61% – 75,5% = dobro

76% – 89,5 % = prav dobro

90% – 100% = odlično

Kriterij je sicer prilagojen glede na sestavo testa (delež minimalnih in temeljnih standardov), zato so možna odstopanja.

Opisni kriteriji pri pisnem ocenjevanju

OCENA OPISNI KRITERIJ
5 Pravilno oblikuje odgovore; pravilno uporablja bogato in raznoliko besedišče, ki presega nabor v učnih enotah; ustrezno uporablja raznolike jezikovne strukture; pravopisnih ali slovničnih napak skoraj ni.
4 Večinoma pravilno oblikuje odgovore; besedišče je primerno; ustrezno uporablja jezikovne strukture, ki lahko vsebujejo nekaj nepravilnosti, kompleksne strukture uporablja redkeje, nekaj je osnovnih slovničnih napak in napak pri pravopisu.
3 Odgovore oblikuje na osnovni ravni; besedišče je osnovno in ponavljajoče; tvorba in raba jezikovnih struktur je večkrat neustrezna; pogoste so napake pri pravopisu.
2 Podaja zgolj osnovne informacije in podatke; besedišče je omejeno in večkrat neustrezno; raba preprostih jezikovnih struktur z napakami; pogoste so napake pri pravopisu.
1 Ne pozna niti osnovnih informacij; besedišče uporablja neustrezno; dela veliko napak pri tvorbi in rabi osnovnih jezikovnih struktur; zapis je največkrat neustrezen; sporočilo je nerazumljivo.

Učenci s posebnimi potrebami bodo imeli ocenjevanje (pisno, ustno in/ali druge oblike ocenjevanja) prilagojeno glede na specifike in primanjkljaje v njihovih odločbah.

Da bi učence spodbudili k sprotnemu učenju, imajo v 8. in 9. razredu pred pisanjem testa možnost pridobiti 5% bonus, ki ga določi učiteljica glede na specifike svoje skupine (2 spisa ali spis + 75% dosežek pri preverjanju – Socrative).

Odsotnost učenca pri pisnem ocenjevanju znanja

Če je učenec na dan pisnega ocenjevanja znanja (v nadaljevanju redno pisno ocenjevanje) odsoten, učitelj določi datum, kdaj bo učenec naknadno pisal pisno ocenjevanje znanja (v nadaljevanju naknadno pisno ocenjevanje). Pri določitvi datuma naknadnega pisnega ocenjevanja znanja se šteje, da je bil učenec o datumu obveščen takrat kot vsi njegovi sošolci – torej najmanj 5 delovnih dni pred rednim pisnim ocenjevanjem znanja. Učni sklop naknadnega pisnega ocenjevanja  je enak ocenjevanemu učnemu sklopu rednega pisnega ocenjevanja, prav tako je enaka struktura težavnosti nalog, taksonomskih stopenj, delež minimalnih in ostalih standardov ter cilji nalog. Zaradi zagotavljanja enakosti vsem učencem striktno pazimo, da naloge pri naknadnem pisnem ocenjevanju in pisnem ocenjevanju niso enake.

Opisni kriteriji pri govornem sporazumevanju in sporočanju:

OCENA OPIS OCENE

 

 

5

Ustrezno in tekoče odgovarja na zastavljena vprašanja in brez napak uporablja besede v stavkih; govori samostojno.Morebitne manjše napake na komunikacijo ne vplivajo in je ne motijo. Zanesljiva uporaba znanih slovničnih struktur. Smiselno uporablja besede v stavkih. Ima zelo bogat besedni zaklad v tujem jeziku. Ustrezna izgovorjava in intonacija. Spodbuca spraševalca ni potrebna.

 

 

4

 

Zna prisluhniti sogovorniku in se primerno odziva; praviloma sam ne da pobude za interakcijo. Govor je natančen in tekoč, vendar so prisotne manjše pomanjkljivosti. Občasne napake pri uporabi enostavnejših slovničnih struktur zna popraviti. Govori v smiselnih celotah. Bogato besedišče. Določene pomanjkljivosti pri izgovorjavi in intonaciji. Pomoč spraševalca skoraj ni potrebna

 

 

3

Prisluhne sogovorniku, vendar ne kaže vedno, da razume njegovo sporočilo; odziva se s kratkimi in skopimi odgovori. Napake bistveno ne ovirajo komunikacije. Pogoste napake pri rabi enostavnih slovničnih struktur, ki se jih zaveda in jih skuša popraviti. Povezovanje idej je v glavnem smiselno. Ustrezno besedišče. Izgovorjava je razumljiva. Pomoč spraševalca je potrebna.

 

 

2

Sklepa na pomen sogovornikovega sporočila odgovarja z da ali ne oz. v obliki fraz, ne tvori povedi; okleva. Napake ovirajo komunikacijo. Pogoste napake pri rabi slovničnih struktur so moteče in se jih ne zaveda. Povezovanje idej pogosto ni smiselno. Omejeno besedišče. Slaba izgovorjava otežuje razumevanje in komunikacijo. Spraševalec mora biti zelo potrpežljiv.

 

 

1

Potrebuje izdatno vizualno podporo in pomoč spraševalca; največkrat se neprimerno odziva. Komunikacija ni mogoča; izraža se s težavo. Slovnične strukture, ki se pojavijo, so večinoma napačne. Povezava med idejami ni smiselna; govor ni povezan. Pomanjkljivo besedišče, ne zaveda se besednih zvez in izpeljank. Slaba izgovorjava onemogoča razumevanje in komunikacijo. Spraševalec se počuti nemočnega.

Dodatni kriteriji za govorni nastop

Ocenjujejo se:

  • jasnost izražanja/nastop,
  • raznolikost in ustreznost uporabljenega besedišča,
  • raznolikost in ustreznost struktur,
  • zgradba besedila,
  • PowerPoint/plakat (upoštevanje učiteljevih navodil, točnost zapisa),
  • dolžina nastopa,
  • vsebinska zanimivost/pestrost.

Socrative

Gre za obliko preverjanja in ocenjevanja, ki ga sestavljajo kratka vprašanja tipa pravilno/napačno, izbirni odgovori in kratki odgovori. S tem lahko preverjamo in ocenjujemo znanje ožjih ali širših učnih sklopov. Lahko je napovedano ali ne.

Številčni kriterij je enak kot pri kontrolnih nalogah oz. prilagojen sestavi testa.

Minimalni standardi so določeni po UN za TJA:

povezava