Pri ocenjevanju znanja (ustnega in pisnega) učenci dobijo naloge oz. vprašanja različnih taksonomskih stopenj in težavnosti.Okvirna struktura nalog/vprašanj je naslednja:
50 % nalog, ki so enostavnejše in preverjajo minimalne standarde znanja;
30 % nalog, ki so srednje zahtevne ter
20 % nalog, ki so težje in terjajo uporabo znanja v novih situacijah.

Za dosego
– zadostne ocene je potrebno znati vse minimalne standarde znanja,
– učenec, ki poleg minimalnih standardov znanja suvereno reši tudi naloge srednje zahtevnosti, prejme oceno 3 oziroma 4,
– za dosego ocene 5 je potrebno rešiti tudi nekaj zahtevnejših nalog.

Pri pisnem ocenjevanju velja naslednji kriterij ocenjevanja:

število doseženih % ocena
manj kot 45 1
45 – 59 2
60 – 74 3
75 – 89 4
90 – 100 5

Določitev zaključne ocene

Skladno s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v devetletni osnovni šoli ob koncu leta učitelji oblikujemo zaključno oceno. Pri oblikovanju zaključne ocene učitelji ocenimo, v kolikšni meri učenec dosega standarde znanja, opredeljene v učnem načrtu, in upoštevamo ocene, ki jih je učenec/učenka prejel/a pri predmetu med šolskim letom.

Pogosto se zgodi, da je učenec/učenka ob koncu leta med oceno. V tem primeru vse učiteljice matematike upoštevamo naslednje dodatne kriterije (ki veljajo le v primeru, da je učenec/učenka med oceno, sicer ne):
– dosežene procente pri kontrolnih nalogah (primer: ali je učenec za las ujel štirico ali pa je bila ta štirica zelo dobra, skoraj 5),
– opravljanje domačih nalog,
– sodelovanje pri pouku.

V izogib kakršnikoli subjektivnosti pri zaključevanju ocene si učiteljice med šolskim letom beležimo dodatne kriterije.

Tako se lahko zgodi, da imata učenca povsem enake ocene in različni zaključni oceni.

Vse učiteljice menimo, da bi bilo pri zaključevanju ocene smiselno upoštevati tudi prizadevnost učenca/učenke. Ker pa za to ni nekih objektivnih kriterijev, smo v okviru aktiva sprejele naslednji sklep:
Prizadevnosti (neprizadevnosti) učenca/učenke ne ocenjujemo in ne upoštevamo pri ocenjevanju znanja, jo pa opazimo in cenimo. Učencem, ki pokažejo odnos do dela, ki se med letom trudijo, z veseljem nudimo dodatno razlago in pomoč, če jo potrebujejo (npr. v okviru govorilnih ur za učence, dodatne vaje…). Za učence, ki pa ne pokažejo nobenega odnosa do dela, pri pouku ne poslušajo in ne delajo (včasih celo ovirajo vzgojno – izobraževalno delo), pa se držimo le tistih dolžnosti, ki so opredeljene z zakoni in pravilniki, dodatnih uslug pa jim ne nudimo (npr. dopolnilni pouk med počitnicami v primeru, da imajo zaključeno negativno oceno; dodatne možnosti za popravljanje ocene…).
Ker smo o prizadevnosti (neprizadevnosti) učenca/učenke najbolje obveščene tiste učiteljice, ki predmet poučujemo, svetujemo staršem, da tovrstna vprašanja (in morebitne prošnje o dodatnih uslugah – npr. dodatnih vajah, možnostih za popravljanje) naslavljajo izključno na nas.
V kolikor je učiteljica ob koncu šolskega leta kljub upoštevanju vseh navedenih kriterijev v dilemi o zaključni oceni, bodo nekoliko večjo težo namenile celoletnemu testu, ki ga vsi učenci pišejo ob zaključku šolskega leta in ki preverja standarde znanja celotnega šolskega leta.

Ukrepi v izjemnih situacijah pri ocenjevanju znanja

V izogib morebitnim kršitvam, ki bi se lahko pojavile pri postopku ocenjevanja, smo učiteljice matematike sprejele naslednje sklepe:
– V primeru kršitev učenca pri pisnem ocenjevanju znanja (kakršnokoli sodelovanje s sošolci, obračanje po razredu, pogovor, uporaba nedovoljenih pripomočkov…) se učenca prvič opozori, drugič pa se mu kontrolno nalogo odvzame. Pri vrednotenju izdelka ocenimo tisto, kar je učenec napisal do odvzema kontrolne naloge, ne glede na to, koliko časa je učenec pisal kontrolno nalogo.
– Če učenec odda prazno kontrolno nalogo, s tem ne pokaže doseganja minimalnih standardov. Učitelj takšno kontrolno nalogo ovrednoti z nezadostno oceno.
– Učenci so po končanem pisanju kontrolne naloge slednjo dolžni oddati učitelju, da jo ta lahko oceni. Učitelj vsakokrat preveri, ali so mu kontrolno nalogo oddali vsi učenci. Če se izkaže, da učenec kontrolne naloge ni oddal, s tem ni pokazal doseganja minimalnih standardov in je ocenjen z oceno negativno.
– Učenec ne more odkloniti ustnega spraševanja, če le to poteka skladno s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v 9-letni OŠ. Če zavrne spraševanje, mu učitelj zastavi predvidena vprašanja. Če učenec nanja ne odgovarja, ne pokaže doseganja minimalnih standardov in je zaradi tega ocenjen z negativno oceno.
– Odsotnost učenca pri pisnem ocenjevanju znanja: Če je učenec na dan pisnega ocenjevanja znanja (v nadaljevanju redno pisno ocenjevanje) odsoten, učitelj določi datum, kdaj bo učenec naknadno pisal pisno ocenjevanje znanja (v nadaljevanju naknadno pisno ocenjevanje). Pri določitvi datuma naknadnega pisnega ocenjevanja znanja se šteje, da je bil učenec o datumu obveščen takrat kot vsi njegovi sošolci – torej najmanj 5 delovnih dni pred rednim pisnim ocenjevanjem znanja. Učni sklop naknadnega pisnega ocenjevanja je enak ocenjevanemu učnemu sklopu rednega pisnega ocenjevanja, prav tako je enaka struktura težavnosti nalog, taksonomskih stopenj, delež minimalnih in ostalih standardov ter cilji nalog. Zaradi zagotavljanja enakosti vsem učencem striktno pazimo, da naloge pri naknadnem pisnem ocenjevanju in pisnem ocenjevanju niso enake.