Sva učiteljici Marjetka Kolbl in Sabina Kavšek, članici projekta Erasmus+ na OŠ Brinje Grosuplje. V sklopu našega projekta potekajo tudi različne mobilnosti na šolah po Evropi. Ena od teh mobilnosti se v tednu od 30. januarja do 3. februarja 2023 dogaja v Španiji, v mestu Jadraque. Tukaj je manjša šola, kjer so naju zelo prijazno sprejeli, že prej pa sva navezali stik z učiteljico Marijo, ki je naša koordinatorica.
Ponedeljek, 30. 1. 2023
Danes sva se takoj po zajtrku iz Guadalajare odpravili v Jadraque. Jadraque je iz Guadalajare oddaljen 48 kilometrov. Pokrajina je tipično španska za osrednji del Španije. Neskončna polja pšenice, ki je seveda ravno pričela s svojo rastjo in nekaj oljk. Ob prihodu v šolo nas je prijazno pozdravilo nekaj učiteljev, nato pa sva imeli sestanek z ravnateljem. Pridružili so se nam še trije učitelji, ki so prevajali iz angleščine v španščino, saj ravnatelj ne govori angleško. Vse smo se uspeli dogovoriti.
Povedal nam je, da je na šoli okoli 170 učencev starih od 12 do 16 let. Izjemoma se na manjših šolah šolajo tudi dlje, po drugem programu, tako imajo na šoli še nekaj učencev, ki bodo nadaljevali šolanje do 18 leta. Pouk pričnejo ob 9. 25 kar je za španske šole zelo pozno. Šolski avtobus pripelje otroke, ki živijo tudi v več kot 30km oddaljenih vaseh. Na šoli poučuje 30 učiteljev, ki imajo različno dolg delavnik. Tudi ravnatelj 50% svojega časa poučuje. Na šoli imajo računalniško učilnico, ki so jo med pandemijo posodobili z novimi računalniki.
Šolske kuhinje ni, malico si učenci prinesejo s seboj. Imajo pa jedilnico, kjer lahko hrano pojedo ali kupijo sendviče. Ker pa je trenutno delavka bolniški odsotna, jedilnica ne deluje. Med odmori gredo na šolsko igrišče ali pa so na različnih koncih šole. Ure trajajo okoli 50 minut, vendar se v tem času učenci tudi preselijo iz učilnic. Na šoli nimajo izbirnih vsebin, prav tako ne izvajajo šole v naravi. Nimajo tudi dni dejavnosti, organizirajo pa npr. smučanje, na katerega se lahko prijavijo učenci cele šole. Vsi učenci s posebnimi potrebami so vključeni/ integrirani v redno šolo. Ob njih je občasno dodatni učitelj.
Nato sva nadaljevali obisk pri različnih učiteljih in predmetih. Med drugim sva obiskali uro industrijske tehnologije, IKT, fizike. Učenci pri teh predmetih so stari 17 let in ure, ki sva jih obiskali so bile del njihovih izbirnih vsebin. Če te opravijo dovolj dobro, si izboljšajo možnost za vpis v izbrane višje šole. V razredu je bilo samo 7 učencev.
Zadnjo uro sva bili v razredu, kjer se tujci učijo španščine. Prisoten je bil le en izmed dveh učencev, tako da sva lahko videli kako poteka popolnoma individualiziran pouk.
Dan sva zaključili prezebli, saj je bilo kljub zunanjim – 2 stopinj celzija v razredih le okoli 13 stopinj celzija, vendar polni novih vtisov.
Torek, 31. 1. 2023
Zjutraj sva zopet izkusili izkušnjo vozačev, saj se vsako jutro peljeva več kot 40km do malega mesta Jadraque. Tudi tokrat sva se peljali v družbi še dveh učiteljic iz mesta Guadalajara. Učenci so pri pouku zelo sproščeni, prav tako učitelji in močno se čuti značilen španski karakter, ki se ne obremenjuje prav dosti ali bo odgovor pravilen ali napačen.
Danes sva imeli učiteljici v več oddelkih možnost predstaviti našo Slovenijo, Grosuplje in seveda našo šolo. S slikovito predstavitvijo in mnogimi slikami sva jim prikazali delček naše lepe dežele. Poslušali so pozorno in navdušeno pokazali, da jim je videno všeč, nekateri so tudi kaj povprašali. Ti otroci večinoma prihajajo iz družin in okolij, kjer ne potujejo veliko in ne poznajo dosti sveta, z veseljem in ponosno pa so pri uri angleščine opisovali svoje vasice iz katerih prihajajo v šolo v Jadraque.
Danes sva se ponovno srečali tudi z ravnateljem, ki ga je zelo zanimal naš šolski sistem, izrazil pa je tudi veliko zanimanje za načine dela z učenci s posebnimi potrebami ter tudi za druge vidike delovanja naše šole. Ker g. ravnatelj angleško ne zna, je pogovor potekal s pomočjo učiteljice Marie, ki je vse nazorno razložila. Skupaj smo ugotavljali kako velike so pravzaprav razlike med šolskim sistemom v Španiji in pri nas ter kako različno delujemo na nekaterih področjih. Istočasno pa vemo, da imajo znanje učenci zelo primerljivo, četudi ga pridobivajo na drugačne načine in pod drugačnimi pogoji. Učiteljici sva v teh dneh tudi že usvojili nekaj španščine, tako da nama je ta jezik vsak dan bolj domač, vsak dan pa je za naju v vlogi učenk, saj se vsak dan veliko novega naučiva.
Sreda, 1. 2. 2023
Tudi danes sva se z učiteljico sprehajali po šoli, ki ima kar dolgo ime – Instituto de Educación Secundaria Valle del Henares. Takoj, ko prideš v šolo, opaziš nekaj prijetnih kotičkov, kjer se učenci zadržujejo v času daljšega odmora. Na stenah so zanimive slike, precej je tudi oglasnih desk z raznimi obvestili. Kar je za nas nenavadno, je najbrž dejstvo, da so po stenah keramične ploščice – tako po stenah kot tudi po tleh in zagotovo je razlog ta, da je to lažje čistiti. Tudi zato, ker učenci na tej šoli ne nosijo copat, tudi nimajo omaric, ampak hodijo vsi v čevljih, obešalnike za bunde pa imajo kar v razredu, če se odločijo, da jih sploh slečejo. Danes sva si ogledali tudi učilnico za glasbo (imajo večje število ksilofonov, klavir in bobne), likovno umetnost (vse stene so polne čudovitih umetnin), tehnologijo (v zadnjem delu učilnice so police, kjer se nahaja veliko različnih pripomočkov) in še nekatere druge učilnice, kjer sva spremljali pouk.Tokrat sva v dveh drugih razredih predstavljali Slovenijo in tudi tokrat so učenci z zanimanjem spremljali najino predstavitev in nekateri tudi spraševali. So pa tile Španci zelo sramežljivi v pogovoru v angleščini. Ampak, ko se opogumijo, ugotoviva, da znajo povedati kar veliko reči. Učiteljica matematike nama je predstavila španski šolski sistem, tako da sedaj tudi tega razumeva še nekoliko bolje.
Popoldne sva imeli nekaj časa, da sva se po pouku z vlakom odpravili še na ogled manjšega zgodovinsko pomembnega mesta Alcala de Henares, ki ima večino ohranjenih stavb iz 16. stoletja, kar naredi ulice izredno slikovite in imaš občutek kot da si se preselil nekaj stoletij nazaj. Mesto je še posebej znano zato, ker se je tu rodil en največjih španskih pisateljev – Miguel Cervantes, ki je napisal znan roman Don kihot. Vmes sva seveda ves čas preverjati svoje IKT znanje preko uporabe »google maps« (da se ne izgubiva prevečkrat) ter svoje znanje tujih jezikov – tudi španščino že malo znava, saj nama znanje angleščine v vseh situacijah žal ne pomaga. Tudi popoldne tako koristno izkoristiva za izobraževanje in širjenje kulturnih obzorij, nekaj kar je zelo pomembno za razvoj vsakega učitelja.
Četrtek, 2. 2. 2023
Danes sva v šoli v Jadraque odšli tudi midve kot vozača in sva za pot porabili kar dobro uro in pol. Bilo je še hladno in mračno, ko sva odšli iz Guadalajare, v Jadraque pa naju je že pričakalo sonce in čudovit razgled.
Tudi danes sva pri pouku imeli možnost predstavljati našo deželo in šolo, tokrat spet skupinam, ki naju še niso imeli možnost poslušati. Prisotni sva bili tudi pri uri španščine za tujce, ki jo šola za te učence nudi kar 5x tedensko. Učiteljica angleščine (španka po narodnosti) je tista, ki jih letos poučuje za njih nov jezik in učenci so res prizadevni in zelo motivirani za učenje. Poleg te ure sva bili prisotni tudi pri uri športa, v telovadnici, ki je potrebna še malo nadgradnje, pri uri matematike, biologije in pri uri angleščine. Vse skupine učencev so res majhne in učitelj matematike je povedal, da je to pravi raj za učitelja. Tudi vedenjskih težav na tej šoli praktično ne poznajo, se pa zavedajo, da je v mestnih šolah povsem drugače.
Veliko smo se pogovarjali o izobraževalnem sistemu in ugotovili, da je izobraževanje za učitelja v Španiji kar nekoliko bolj kompleksno, predvsem pa je predvsem za mlajše učitelje težko dobiti zaposlitev v bližini svojega domačega kraja, saj kraj poučevanja učiteljem glede na število »točk« določi kar ministrstvo za šolstvo.
Po pouku naju je učiteljica angleščine skupaj z lokalnim turističnem vodičem odpeljala na ogled lokalnega gradu, ki je bil v lasti znane premožne družine Mendoza. Podučili sva se o zgodovini kraja in o značilnostih okoliških vasi, ki sva jih občudovali iz čudovite razgledne točke z gradu na hribu. Po vaseh se ukvarjajo s kmetijstvom, okoliška polja so vzorno obdelana, znani pa so tudi po bikoborbah, ki jih prirejajo nekajkrat letno v ringih ob kmetijah.
Petek, 3. 2. 2023
Tudi zadnji dan sva učiteljici preživeli delavno, saj sva se spet zgodaj odpravili na vlak. Tako zgodaj, da sva lahko občudovali sončni vzhod. V šolo sva prispeli kot prvi učiteljici in šola je bila že prijetno topla, saj je pred nama že prišla tudi gospa, ki ni učiteljica, skrbi pa za veliko stvari na šoli.
Danes sva pri dveh urah ponovno imeli najino predstavitev za še 3 oddelke učencev in tudi tokrat jih je le malo vedelo kako zelo majhna je Slovenija. Pri vseh teh Špancih pa sva ob slikah Slovenije in naše lepe šole občutili občudovanje in navdušenje.
Pri uri robotike sva občudovali spretno programiranje učencev (skupina 5 učencev), v učilnici tehnike pa sva videli, da so zelo dobro opremljeni – imajo dovolj prenosnih računalnikov opremo za robotiko in še marsikaj drugega. Po omarah so razstavljeni izdelki iz recikliranih materialov, po stenah pa plakati, ki so jih izdelali učenci. Pri uri biologije sva poslušali razlago v španščini, ki pa ji je bilo vsaj približno možno slediti saj je učiteljica razlago ves čas nadgrajevala s slikami preko interaktivnega učbenika. Nekateri učenci so bili bolj, spet drugi manj pozorni, tako da sva ugotovili, da so si glede tega španski in slovenski razredi zelo podobni. Ogledali sva si tudi šolsko telovadnico in knjižnico, ki sta z našega vidika morda bolj skromno opremljeni, vendar s strani učiteljev nisva zaznali takih občutkov, saj enostavno delajo s tem kar imajo in jim to tudi zadošča.
Pred najinim odhodom sva se poslovili od večine 30 učiteljev, saj sva tekom tega tedna z mnogimi navezali stik in pogosto, vsaj na kratko, tudi poklepetali med odmori. Na šoli imajo dva učitelja za umetnost in za spomin so nama podarili njuno avtorsko delo – sliko gradu, ki je glavna znamenitost vasice Jadraque.
Kar težko se je bilo posloviti, saj take gostoljubnosti s strani učiteljev in učencev, prav tako s strani vodstva, ne doživiš vedno. Mnogi so tudi rekli, da si želijo videti Slovenijo in da nas morda prav kmalu obiščejo. Obe učiteljici sva za izkušnjo neizmerno hvaležni in tega izobraževalnega obiska zagotovo še dolgo ne bova pozabili.
Vseeno pa velja, da je doma najlepše, zato sva se po odličnem kosilu v družbi učiteljice Marie in njenega moža odpravili proti letališču in počakali na najin večerni let proti domu. Svoje izkušnje pa bova takoj po počitnicah delili tako s svojimi učenci kot tudi z drugimi učitelji.
