Kdor vesele pesmi poje
gre po svetu lahkih nog,
če mu kdo nastavi zanko,
ga užene v kozji rog.

Jaz pa pojdem in zasejem
dobro voljo pri ljudeh.
V eni roki nosim sonce,
v drugi roki zlati smeh …

Rdeča nit naše letošnje noči branja je bil »Kekec«. Zakaj ravno Kekec? Letos mineva 100 let odkar je Josip Vandot prvič objavil Kekčevo povest. Skozi leta pa so Kekčeve zgodbe postale del folklorne tradicije – poslušali in brali o Kekcu so že naši starši, stari starši ter tudi njihovi starši … Zato smo se na naši tradicionalni noči branja s Kekcem »družili« tudi mi.

Po uvodnem pozdravu smo predstavili naše vstopnice. Učenci so s seboj prinesli zelo raznolike predmete, ki bi lahko bili povezani s Kekcem. Sledila je igra »Spoznavni bingo«. Igra nam je omogočila, da smo se med seboj bolje spoznali. Sledila je slastna večerja ter priprava ležišč. Po večerji smo si ogledali prvi slovenski mladinski celovečerni film Kekec. Film je režiser Jože Gale posnel davnega leta 1951.

Po ogledu filma so se učenci razdelili v delavnice po lastnem izboru. Nekateri so se odločili za izdelavo kazalk. Ponujenih jim je bilo več različnih materialov ter načinov izdelave le teh.

Preostali pa so se odločili za dramatizacijo zgodbe Kekec in Pehta. Najprej je bilo potrebno razdeliti vloge, potem pa so morali učenci »naštudirati« še besedilo ter igro. Pred spanjem so se naši igralci tudi predstavili. Odrezali so se več kot odlično.

Sledil je odhod v posteljo ter večerno branje ob lučkah. Po branju pa se je iz učilnic še kar nekaj časa slišal šepet in tihi smeh prijetnega druženja z vrstniki. Zaspali smo v zgodnjih jutranjih urah.

Zjutraj smo pospravili učilnice, pojedli zajtrk, strnili naše vtise ter veseli odšli domov.

Vsi se že veselimo naslednje noči v šolski knjižnici!