21. september je svetovni dan Alzheimerjeve bolezni. Na povabilo Doma starejših občanov Grosuplje smo ga obeležili tudi mi. Skupaj z nekaterimi stanovalci doma in zaposlenimi smo se učenci 5. c peš odpravili proti tržnici, kjer je bila kratka prireditev. Ob Anejevi spremljavi na harmoniko smo zapeli Slakovo pesem Čebelice, učenci 5. n Podružnične osnovne šole s prilagojenim programov pa so pripravili deklamacijo. Pridružili so se nam tudi najmlajši iz vrtca Rožle. Veseli smo, da smo lahko bili solidarni s starejšimi in jim polepšali jesenski dan.
“Danes sem se imela zelo dobro, ker smo se na poti do tržnice lahko pogovarjali s starejšimi. Prireditev je bila dobra. Najbolj všeč mi je bilo, ko smo zapeli Slakovo pesem Čebelice.” Gloria
“Pomembno je biti srečen. Človeška starost je spoštovanja vredna. Dar življenja je neprecenljiv.” Illia
“Prvič sem vozil invalidski voziček, kar je bilo zelo zanimivo. Lepo je bilo, ko smo se pogovarjali s starejšimi.” Maid
“Danes mi je bilo lepo, ker smo se povezovali s stanovalci Doma starejših občanov. Lepo mi je bilo, ker smo za njih peli.” Melina
“Imela sem se zelo lepo. Najbolj mi je bilo všeč, da sem lahko bolje spoznala prebivalce Doma starejših občanov in se z njimi pogovarjala.” Klarisa
“Zelo zanimivo se je bilo pogovarjati s starejšimi občani Grosuplja. Komaj čakam na naslednje srečanje z njimi. Najljubše pa mi je bilo, ko je na prireditvi svoj del odpel vrtec.” Rok
“Lepo je bilo, ko smo peli. Zelo lep občutek je, ko pomagaš starejšim. Zelo so bili veseli.” Inaja
“Skupaj s sošolci smo stanovalce Doma starejših občanov odpeljali na prireditev, vmes pa se pogovarjali. Res, da so kakšni malo manj zgovorni, ampak vseeno si se lahko pogovarjal s tistimi, ki tam delajo. Bilo je zelo dobro.” Kaja
“Zabavno mi je bilo, da smo malo spoznali starejše ljudi, da smo za njih peli in da je Anej igral na harmoniko.” Taj
“Nastop je bil zanimiv. Druženje s stanovalci Doma starejših občanov mi je ugajalo in upam, da se bo ponovilo.” Matic
“Imeli smo se lepo s stanovalci Doma starejših občanov, ko smo hodili do tržnice in se z njimi pogovarjali ter jim zapeli.” Lana
