V torek, 22.10. so učenci PPVI4 doživeli pristni stik s terapevtskimi konji na Rock ranču, v Šentvidu pri
Stični.
Delovni dan smo pričeli z vožnjo z vlakom, sprehodom do ranča in malico v kmečki jedilnici. Opazili
smo velik ekran, kjer smo lahko opazovali konje na posestvu, kot lahko to počnejo starši, ko so njihovi
otroci na terapiji s konji ali ježi.
Pozdravili sta nas prijazni in izkušeni terapevtki Živa in Tatjana. Pogovarjali smo se kako skrbeti za
konja in svoje ugotovitve kar preizkusili: konja smo skrtačili, počesali grivo, s klinom očistili kopita,
opasali sedlo, uzde in vajeti ter konja nahranili. Živa je na tablo narisala urnik, ki smo ga ob opravljeni
nalogi zadovoljno obkljukali. Nekateri učenci so bili popolnoma navdušeni in samostojno opravili
dane naloge, drugi so pristopili bolj previdno, a jih je mehak občutek dlake in mirno vzdušje kmalu
prepričalo, da je delo varno in prijetno.
Nadaljevali smo z jahanjem in igrami »za možgančke« – učenci so iskali pare, konjeniške pripomočke.
Ko so jih našli, so jih namestili na ustrezno mesto na narisanega konja na tkanini. En učenec je pod
nadzorom in vodenjem terapevtk jahal na postavljenem poligonu, ostali pa smo se zabavali z
dodatnimi nalogami.
Jahanje je izjemno močna, pomirjujoča izkušnja, vaja zaupanja in prepuščanja. Nekateri učenci so
potrebovali veliko potrpežljivosti, vložene energije in znanja nas odraslih, da so uspeli narediti korak
ter se povzpeti na konja. V veliko zadovoljstvo nam je bilo, ko je vsem uspelo!
Čakalo nas je še delo, ki čaka vsakega konjušnika – čiščenje konjskih fig. Učenci so vzeli orodje – vile,
lopate ter se zagnano lotili dela. Presenetljivo sproščeni so bili, ko so se gibali med konji, čistili njihov
prostor in naravnost uživali.
Tako je nas čas na ranču minil, kot bi mignil in že smo bili na poti nazaj. Vlak je imel malo zamude, kar
nam je pridalo še malo časa za drugo malico na postaji.
Pred šolo smo prišli utrujeni, a zadovoljni. Hvala Tjaši in Tatjani za to izkušnjo.
Zapisala: Anita Amrit Vimpolšek
